Želimo si, da nas spoznate!

Mogoče ste se vprašali – zakaj? Odgovor je enostaven – ker vas potrebujemo! Zavedamo se, da brez vas, ni nas! Zato smo si bile enotne pri definiranju vizije podjetja, ta je – vzpostaviti dolgoročen odnos z vami – vsemi, ki ste se ali se še boste odločili nakup opraviti pri nas. Kako bomo uresničile ta cilj – z dobrim načrtom, lahko mu rečemo kar strategijo, ki temelji na odprti komunikaciji in iskrenosti (beri: osnova za vsak dober odnos 😉). Ker vaše zaupanje lahko dobimo počasi – korak za korakom, smo se odločile, da pripravimo serijo blogov, skozi katere nas boste lahko spoznali. V prvem blogu so zbrane misli vsake posebej in so vezane na občutke, ki jih imamo en mesec po odprtju.

BLOG NR. 1 – Res je, kar pravijo, vsak začetek je težak!

Če nimate časa prebrati  – zelo kratek povzetek je: Vsak nakup doživimo, kot da je prvi – zadnji – in edini! (Beri: hvala vsem, ki ste že nakupovali pri nas in vsem, ki še boste.)

Misli glavne ”kofetarice” ob 5:00 uri zjutraj.

Petra Bilban

Ura je 5 zjutraj in jaz pijem prvo kavo. Čakam, da se moje telo prebudi in spet premišljujem o svoji poslovni poti. Pot, ki sem jo že prehodila, se mi zdi dolga. Polna vzponov in padcev, vijugasta in ravna. Pa nikoli se ne konča – vedno znova se znajdem na poti, po kateri še nikoli nisem šla.

Spomnim se, kako sem, kot študentka prišla v naše družinsko podjetje Bilban d.o.o. Bila sem maksimalno motivirana, imela sem ogromno ciljev in pa samozavesti. Verjela sem, da bom spremenila »svet«. In res sem se zmotila. Kmalu sem našla svoje mesto, mesto, kamor sem pripadala. Čisto na začetek. Pot do vrha pa se mi je zdela tako zelo daleč in nedosegljiva. Danes sem na vse poraze, bolečine, izgube in neznanje neizmerno hvaležna. Predvsem pa sem hvaležna svojim staršem, ki sta me, ne samo naučila, kako biti podjetnik, ampak predvsem, kako biti najprej človek. Verjela sta vame, ko še sama nisem verjela, da to zmorem. In ne vem točno, kdaj sem se jaz znašla v njunih čevljih. Čas je minil z ultra-svetlobno hitrostjo. Dobila sem znanje, samozavest, trdo kožo. In ne vem, ali sem se jima kdaj ZARES zahvalila – za vse, kar sta mi dala. Ne mislim le zdravega podjetja, dala sta mi več kot to – zavedanje, da tudi jaz lahko sanjam, kot sta ona dva pred 30 leti.

In sedaj živim svoje sanje! Z ekipo ustvarjamo nekaj, kar bo zraslo (BERI: upam, da nas bo celo preraslo). Tina, Urša in jaz smo posadile zrno. Kaj bo zraslo – ne vemo. Vendar vem, da nisem več študentka, ki slepo verjame, da bo spremenila svet. Vem, kje mi je mesto. Druga ob drugi bomo gradile in vsako naročilo, ki ga prejmemo, počasi sestavlja našo ”graščino”. Vsakega se razveselimo, ker potrjuje, da smo na pravi poti! In vsako preklicano naročilo je opomnik, da moramo delati še bolje.

(BERI: YOU can do it!)

Urejene misli naše miss organized.

Tina Bilban

Kako smo me tri pristale skupaj? Da se najprej na kratko predstavim … Jaz sem oseba, ki raje kot govorim – poslušam! Zato je bilo spisati naslednji povzetek zame ZELO težka naloga.

Začela bom s svojimi starši. Odkar vem zase, vem tudi, da sta najbolj marljivi in požrtvovalni osebi na tem planetu. Logično, da sva se s sestro navzeli njunih vrlin – kot pravijo – jabolko ne pade daleč od drevesa. Danes obe z gotovostjo trdiva, da brez neuspehov ni uspehov!

Zgodba se zares začne pri moji sestri. Petra si že od forever želi ustanoviti čisto svoje podjetje. Za tesni in za zdaj EDINI sodelavki pa si je izbrala mene in Uršo. Obe sva sprejeli, ker smo ekipa, da te ”skipa”.

Danes se soočamo z obilico izzivov in pridejo tudi zelo stresni trenutki, AMPAK … Na koncu je stranka zadovoljna in ves trud je poplačan!

Jasno nam je, da bo še pestro, a že danes vemo, da smo se pravilno odločile. Zato, ker imamo vse tri iste sanje in ker verjamemo vanje! Iskreno mislim, da vsaka pot prinese cel kup novih izkušenj in pa znanj. In moja osebna zmaga na tej poti bo, da končno začnem verjeti vase. To si želim že od nekdaj!

Hvaležna sem, da sem lahko delček mozaika v naši zgodbi. Za konec pa še ena meni ljuba misel:

Uspeh ni dokončen, poraz ni usoden. Pogum, da nadaljujemo je tisti, ki šteje.

BY WINSTON CHURCHILL

Moje misli – želim konstantni nadzor in ga ne morem imeti.

Urša Zupan

Sem imela kakšne dvome o tem ali ostati v stabilnem in dobro situiranem podjetju z vodilnim tržnim deležem in na drugi strani s popolnoma novim začetkom – začeti iz 0 – začeti nekaj, kar še ne obstaja? JAAAAAAAAA … Brez dvoma! Lahko pa že dober mesec po odprtju na ves glas povem, da sem se odločila pravilno (beri: juhuhu za mene). Kako vem? Ker to čutim – vznemirjenje, metuljčki v trebuhu, tudi slabost in mogoče začetek rane na želodcu, ker je težko … Pridejo dnevi, ko ni niti enega naročila, na drugi strani pa ogromno obveznosti in nalog, ki bi morale biti rešene že včeraj (beri: a niso čisto vse take? 😉). Ampak pridejo pa tudi svetli trenutki, tako svetli, da se že blešči – recimo 5 naročil v enem dnevu, ali pa 5 dni zaporedoma vsak dan vsaj eno naročilo (beri: wooohooo … do neba in nazaj). Zato en velik, ogromen HVALA za vse, ki ste že naročili in tudi za vse tiste, ki še razmišljate in tudi za vse tiste, ki še ne veste, da obstajamo, ampak boste kmalu.

Se beremo … Vedno nas lahko tudi pokličete ali pa pišete, kakor vam je lažje – me smo tu in se veselimo spoznavanja z vami! Verjamemo, da se vsak dober odnos začne graditi in vrednote, ki nas tri povezujejo, nam bodo pomagale na poti do želene prihodnosti.

Ne bojte se počasne rasti, bojte se ostati na mestu.

KITAJSKI PREGOVOR